Strunam

Strune! milo se glasite, milo, pesmica! žaluj; srca bolečine skrite trdosrčni oznanjuj: kak bledi mi moje lice, kak umira luč oči, kak teko iz njih solzice, ki ljubezen jih rodi; od želja kako zdihuje, po nji hrepeni srce, kak mu je veselje tuje, kak od sreče nič ne ve; kak s seboj me vedno vleče, koder hodi, njen obraz, kak obličje nje cveteče v srcu nosim